Osebno načrtovanje

Za vsakega vključenega posameznika se ob sprejemu v center pripravi osebni načrt. Pripravi ga strokovni delavec, ki pri tem izhaja iz potreb, zmožnosti in želja posameznika z motnjo v duševnem razvoju ter v sodelovanju z njim in njegovimi starši oz. skrbniki.

Osebni načrt je nekakšna vizija razvoja posameznika, ki zajema vsa področja njegovega življenja. Glede na razvoj in potrebe posameznika se dopolnjuje, za kar je odgovoren skrbnik načrta.

Osebni načrt posameznika upošteva:

• življenjski slog posameznika,
• njegove izkušnje,
• dosedanja usposabljanja,
• pomembne osebnostne lastnosti in značajske poteze.

Posebej so poudarjena posameznikova močna področja in področja, na katerih je posebej občutljiv.  Ta dokument zaposlene usmerja k upoštevanju individualnosti posameznika in k enotnemu ravnanju v različnih situacijah.

Ker naši uporabniki prehajajo med različnimi programi, je osebni načrt neke vrste posameznikov potni list. V njem so zajeti in spremljani glavni cilji, koraki za uresničitev ter potrebni viri.  Cilj tega dokumenta je celosten vpogled v razvoj, spreminjanje in zadovoljevanje različnih potreb posameznika skozi različna življenjska obdobja ter spremljanje njegovega napredka.

Vsako leto posebej pa se – izhajajoč iz tega dokumenta in ciljev – izdela  individualiziran načrt.

Osredotočamo se na tri glavne cilje, ki pa niso vedno izvedljivi v enem letu, zato so nekateri cilji kratkoročni, drugi pa dolgoročni. Vendar pa se tudi pri dolgoročnih ciljih opredelijo aktivnosti – kaj je pri določenemu cilju želeno doseči  v tekočem letu.

Individualni program šolanja

V začetku šolskega leta strokovna skupina za vsakega učenca pripravi individualizirani program šolanja. Evalvacija preteklega individualnega programa je osnova za pripravo novega.

Skupino za individualni program sestavljajo učenec, njegovi starši ali zakonitimi zastopniki ter zaposleni, ki delajo neposredno z njim. V tim se povezujejo vsi strokovnjaki, ki delajo z učencem: pedagog, športni pedagog, vzgojitelj, varuhi, zdravstveno osebje, psiholog in socialni delavec. V skladu z individualnimi potrebami učenca se lahko v tim vključujejo tudi fizioterapevt, delovni terapevt in logoped.

Posebej poudarjamo področje razvijanja samostojnosti. Usmerjeni smo k doseganju življenjskih ciljev, ki so postavljeni v osebnem načrtu.

V individualnem programu je urnik dela učenca v dopoldanskem in popoldanskem času. Urnik nam narekuje predpisan posebni program vzgoje in izobraževanja. V njem so predmeti, kot so splošna poučenost, razvijanje samostojnosti, delovna, likovna, športna in glasbena vzgoja. V predmetu splošna poučenost so združene vsebine slovenskega jezika, narave, družbe in matematike. Znotraj vseh predmetov je snov individualno prilagojena zmožnostim posameznega učenca. Tako se pri matematiki en učenec uči računati do 100, drug učenec pa razvrščanja predmetov po enem kriteriju.

V individualnem načrtu je opredeljeno tudi to, koliko in katere interesne dejavnosti ima vsak učenec.

Individualni program usposabljanja za delo in zaposlitve pod posebnimi pogoji

Individualni letni program pripravita uporabnik in strokovni delavec varstveno-delovnega centra (VDC). Pripravita ga glede na evalvacijo preteklega načrta ter cilje, ki jih posamezni uporabnik v VDC želi doseči.

Cilji se v prvi vrsti nanašajo na delovni proces – kaj novega bi se uporabnik še želel naučiti, kaj novega izkusiti. Včasih se med cilje lahko vključi tudi področje vedenja in prostega časa, predvsem pri tistih, ki živijo doma.

Individualni program bivanja

Individualni program bivanja odraslih vsebuje ključna življenjska področja odrasle osebe. Program opredeli stopnjo samostojnosti posameznika ter predvidi pomoč zaposlenih pri tem. Nekateri potrebujejo fizično pomoč, drugi vodenje, tretji pa le spremljanje in občasno spodbudo.

Socializacija in vseživljenjsko učenje sta pomembna sklopa v individualnem načrtu, saj omogočata posamezniku stalno učenje, napredek in nove izkušnje.

Načrt vsebuje tudi vedenjske, odnosne, razpoloženjske in druge posebnosti ter potrebe posameznika. Podpiramo pozitivno vedenje. V načrtu pa so posebej zabeležene tudi želje, mnenja in predlogi posameznika. Te zaposlene usmerjajo k iskanju možnosti za podporo uporabniku pri njihovi realizaciji.

Individualni program zdravstvenega varstva

Individualni program za področje zdravstvene nege in rehabilitacije se izdela za vsakega sprejetega uporabnika glede na predpis v odločbi o sprejemu in glede na oceno njegovih potreb. Zdravstveni tim skupaj z zdravnico, uporabnikom in njegovimi starši postavi cilje na zdravstveno-negovalnem področju in usklajuje aktivnosti za njihovo realizacijo.

Fizioterapevti in delovni terapevtki izdelajo individualiziran program rehabilitacije s cilji za uporabnike, ki so vključeni v njihove obravnave.

Evalvacija ciljev in spreminjanje načrta se izvaja ob spremembah zdravstvenega stanja uporabnika in ob rednih evalvacijah, za katere je odgovoren strokovni delavec/koordinator izdelave in evalvacije individualnih načrtov.

Všeč mi je, ko se pogovarjajo o meni. Pravijo, da so strokovnjaki, ki zame pripravijo nek program. Imenujejo ga individualiziran program. Zraven sodelujem skupaj z mojimi starši. Všeč mi je, kadar so naloge take, da jih zmorem opraviti sam in da sem čim bolj aktiven. Na koncu šolskega leta sem ponosen nase, kaj vse zmorem in znam. Če pa mi kaj ne uspe, vztrajam naprej. Želim si, da bi nekoč delal v varstveno-delovnem centru.

Za tiste uporabnike, ki se spopadajo z nevarnimi ali motečimi vedenji  strokovni tim pripravi vedenjski načrt. V timu so vedno strokovni delavec, varuh, medicinska sestra, psiholog ali socialni delavec ter član vedenjskega tima. Glede na vključitev v različne enote ali obravnave se po potrebi v tim vključujejo tudi terapevti, zaposleni v VDC ali drugi.

Vedenjski načrt predvidi tudi časovni okvir ocenjevanja dogovorjenih načinov ravnanja, ki se po potrebi spremenijo ali zamenjajo.

Cilj vedenjskih načrtov je enotno ravnanje vseh zaposlenih in posledično varne meje za uporabnika, ki ve, kaj lahko od zaposlenih pričakuje. 

Metoda Team&Teach

V letu 2017 smo začeli vpeljevati metodo dela z uporabniki, ki imajo moteča ali agresivna vedenja, ki se imenuje Team&Teach. Metodo poznajo vsi zaposleni v centru ne glede na delovno mesto, ki ga opravljajo. Temelji predvsem na preventivi in zavedanju lastnih reakcij pri delu z uporabniki. Prav tako ponuja pristope za zmanjševanje motečih vedenj. Osnova metode Team&Teach je enotno delo vseh zaposlenih, cilj pa zadovoljni uporabniki s čim manj motečimi ali agresivnimi vedenji.

Kadar imam težave ali se skregam s sošolcem in tega ne zmorem rešiti sam, mi pomagata psihologinja ali svetovalna delavka. Dogovorimo se, da me ena od njiju spremlja pri pouku. Se pa svetovalna delavka pogovarja tudi z mojimi starši. 

Z izrazom ključni delavec imenujemo sodelavca CUDV Radovljica, ki je zagovornik posameznega uporabnika ter skrbi za uresničevanje njegovih potreb. Je dodaten, močnejši in vztrajnejši glas našega uporabnika. Nalogo ključnega delavca opravlja zaposleni, ki posameznega uporabnika najbolje pozna in z njim preživi največ časa.

Pomembno je, da se med uporabnikom in ključnim delavcem vzpostavi močna vez in zaupljiv odnos. Le tako posameznik lahko ključnemu delavcu zaupa, da bo poskrbel, da bodo njegove želje in potrebe slišane in upoštevane.

Svetovalna služba je prvi stik in vezni člen ob sprejemu posameznika v center. Socialna delavka poskrbi, da je sprejem za uporabnika in njegove svojce prijazen in čim manj stresen.

Z bodočimi uporabniki ter njihovimi starši ali zakonitimi zastopniki sodeluje od samega začetka zanimanja za vpis. Skupaj z zdravstveno službo opravi anamnestični pogovor, z ostalimi strokovnimi službami centra pa dogovori natančen postopek sprejema.

Osnovne naloge socialne delavke v CUDV Radovljica so:

• socialna anamneza in prvi stik z novim uporabnikom,
• sprejem uporabnika,
• individualno ali skupinsko delo z uporabnikom (krepitev moči uporabnikov, razbremenilni pogovori, urejanje stikov, vodenje, usmerjanje …),
• individualno delo s starši z namenom krepitve moči, usklajevanja dela med centrom in domom, podpora ob stiskah in težavah …,
• pridobivanje, priprava in urejanje dokumentacije uporabnika,
• sodelovanje s timi znotraj centra,
• sodelovanje v medinstitucionalnih timih,
• sodelovanje s centri za socialno delo in drugimi sorodnimi organizacijami.

Svetovalna služba  zajema tudi polno drobnih dejanj podpore uporabnikom in staršem na njihovi poti.

Psihološko podporo v CUDV Radovljica nudimo tako uporabnikom kot njihovim svojcem. Z vodenjem  skrbimo tudi za usmerjanje zaposlenih. Nekateri uporabniki se namreč soočajo z zahtevnejšimi vedenjskimi izzivi, zato podpiramo njihovo pozitivno vedenje. S konkretnimi idejami za reševanje tovrstnih stisk krepimo tudi starše in zaposlene.

Psihološka podpora poteka individualno ali skupinsko. Prav tako se psihologinja po potrebi vključuje v delo v razredu ali življenje na oddelku. Sodeluje v vseh timih v centru in je aktivna članica pri iskanju najprimernejše podpore za vse uporabnike centra.

Psihologinja moderira tudi intervizijska srečanja, ki so zaposlenim v pomoč predvsem po akutnih kriznih situacijah uporabnikov. Zaposleni takrat potrebujejo razbremenilni pogovor, usmeritve ter pomoč pri premagovanju stisk in strahov, ki so se morebiti pojavili.