Bivanje odraslih

V glavni stavbi centra so trije domovi za odrasle, v  katerih živijo stanovalci glede na njihove potrebe in stopnjo samostojnosti , kar opredeljuje osebni načrt posameznika.

Dom Mlakar

V njem bivajo osebe s težko motnjo, večjimi gibalnimi oviranostmi in dodatnimi zdravstvenimi težavami.

Dom Slapnik

V njem bivajo osebe s težko motnjo, vendar lahko opravljajo določena enostavna opravila. Spodbujamo njihovo čim večjo samostojnost na različnih življenjskih področjih.

Dom Mavrica

V njem bivajo osebe s težko motnjo in običajno dodatnimi vedenjskimi težavami, zaradi česar potrebujejo posebne obravnave in pristope dela.

Naš dan v centru

Zjutraj se najprej uredimo. Nekateri potrebujejo pomoč. Potem si pripravimo zajtrk. Nekaterim ga pripravijo zaposleni. Zajtrk pojemo in pospravimo za sabo. Nekatere nahranijo zaposleni. Ko zadiši, spijemo kavo. Dan se lahko začne. Gremo na različne obravnave. Fizioterapija, delovna terapija, pogovori s psihologinjo, aromaterapija, masaža. Vse to je dobro za naše spretnosti in počutje. Po svojih močeh urejamo skupne prostore in sobe. Počnemo stvari, ki nas veselijo. Gremo hodit ali posedimo na svežem zraku. Radi ustvarjamo, prepevamo in beremo, pa tudi kaj dobrega spečemo. Pomagajo nam zaposleni.  Najraje  pa gremo na kavo, v nakupe in na izlete.

Uporabniki z višjo stopnjo samostojnosti brez večjih zdravstvenih težav bivajo v samostojnih hišah in stanovanjskih skupinah.

V štirih hišah in dveh stanovanjih živi več kot 50 stanovalcev. Prostori so prilagojeni in opremljeni glede na njihove potrebe.

Nekatere dejavnosti v hišah in stanovanjih so načrtovane vnaprej, za mnoge se stanovalci z zaposlenimi dogovarjajo sproti.

Dobro usposobljeni varuhi in varuhinje, strežnice, medicinske sestre in strokovni delavci stanovalcem nudijo pri vseh opravilih pravo mero pomoči n podpore. Spodbujajo jih k čim večji samostojnosti na vseh področjih in povečujejo njihovo odgovornost. Kadar potrebujejo posebne storitve strokovnega osebja (zdravnik, fizioterapevt, psiholog, psihiater, logoped, socialni delavec), so jim na voljo obravnave v glavni stavbi centra ter prevoz do tja in nazaj.

Stanovalci si vsak dan pripravijo večerjo in skrbijo za urejenost prostorov in osebno urejenost. Za natančno čiščenje skrbijo tudi čistilke. Kosilo imajo v VDC, nekaterim pa ga pripeljejo iz glavne stavbe centra.

Največja prednost življenja v hiši ali stanovanju je večja povezanost osebja s stanovalci in večje upoštevanje posameznika. Z osebnim pristopom lahko stanovalci v večji meri izrazijo svojo individualnost. Zaposleni lažje prepoznajo njihove želje in potrebe, stiske in vzroke zanje. Lažje skrbijo tudi za razvoj in osebno rast stanovalcev. Oni pa imajo večji občutek varnosti in lastne vrednosti.

STANOVANJSKA SKUPINA PRI ŽAMARJU, POLJČE

V vasi Poljče pri Begunjah živi 10 stanovalcev že od leta 2007. Znotraj hiše je urejena garsonjera za par, ki že dalj časa živi skupaj in skrbi za svoje gospodinjstvo.

STANOVANJSKA SKUPINA JESENICE

V stolpnici na Jesenicah smo združili dve trosobni stanovanji in tako omogočili bivanje devetim stanovalcem.

BIVALNA ENOTA BOR, RADOVLJICA

Hiša stoji v zelenju v bližini centra Radovljica. V njej živi 12 stanovalcev, starih nad 50 let. Njihov dnevni ritem je počasnejši, ostajajo pa še naprej aktivni.

BIVALNA ENOTA BELA

Hiša na Bohinjski Beli stoji na robu vasi. Urejena in opremljena je tudi za gibalno ovirane posameznike. V njej živi 12 stanovalcev.

BIVALNA ENOTA GRADNIKOVA, RADOVLJICA

Leta 2017 smo uredili hišo na Gradnikovi ulici za 12 mlajših odraslih stanovalcev. Hiša je prilagojena tudi za gibalno ovirane.

Naš dan v hiši in stanovanju

Hiša, v kateri živimo, je naš dom. Med sabo se dobro poznamo in smo povezani. Pomembno je, da se med seboj spoštujemo. Zaposleni se ne menjajo veliko. Imamo prijazne sosede.

V hiši živimo čim bolj samostojno. Moramo pa biti tudi zelo odgovorni. O več stvareh se lahko sami odločamo. Sami ali z zaposlenim večkrat odhajamo po opravkih. V trgovino, k frizerju, v knjižnico, banko, v kino in drugam. Imamo tudi veliko gospodinjskega dela. Kuhamo, peremo, likamo, pospravljamo, skrbimo za vrt …  Pomagajo nam zaposleni, ki nas učijo samostojnosti. Seveda pa nismo cel dan doma. Zjutraj hodimo na delo v VDC. Nekateri z avtobusom, drugi peš, s kolesom ali s kombijem VDC. Popoldne pa se tudi sprostimo in zabavamo. Počnemo stvari, ki nas veselijo. Se rekreiramo, gremo na kakšno prireditev, igramo družabne igre, pogledamo kaj po televiziji  in se pogovarjamo. Imamo se lepo.

CUDV Radovljica za odrasle uporabnike izvaja raznolike vsebine in programe kot dodatno ponudbo. Večino aktivnosti financira ministrstvo, nekatere krijemo iz sredstev, ki jih pridobimo s svojo dejavnostjo, nekatere pa stanovalci sami.

Z bogato paleto različnih aktivnostmi dvigamo kakovost življenja uporabnikov. Glede na njihove želje se lahko ukvarjajo s hobiji, ki jih veselijo in v njihovo življenje vnašajo bogastvo. S športom in rekreacijo ohranjajo fizično kondicijo in skrbijo za svoje zdravje. Ohranjajo veščine, spretnosti in znanja  in se naučijo česa novega. Imajo možnost, da napredujejo, doživijo uspeh in osebnostno rastejo. S tem se potrjujejo in samouresničujejo, kar pomembno vpliva na pozitivno samopodobo.  Spoznavajo nove ljudi in pridobivajo nove izkušnje, tkejo prijateljske vezi in se zabavajo.

Ponujamo različne vrste aktivnosti:

• Športne: atletika, balinanje, fitnes, MATP, namizni tenis, nogomet, plavanje, sprehodi, tekaška vadba, šport za starostnike, planinstvo, krpljanje, smučanje, priprave na športne prireditve specialne olimpiade.
• Izobraževalne: angleščina, pisanje in branje, računalništvo, literarne delavnice, zdrav življenjski slog, ogled razstav, obisk knjižnice.
• Umetniške: pevske vaje, plesne vaje, gledališke vaje, likovno ustvarjanje, slikanje.
• Sprostitvene: masaža stopal, sproščanje v sobi za umirjanje, aromaterapija, vaje za spodbujanje zaznav.
• Gospodinjske: kuharske delavnice, peka peciva, priprava zdravih napitkov, vrtnarjenje, pletenje, šivanje.
• Družabne aktivnosti doma in v okolju: namizne družabne igre, letovanja, izleti, ogledi športnih in kulturnih prireditev, duhovna srečanja, praznovanja osebnih in drugih praznikov, pikniki, zabave, delavnice z EVS prostovoljci zavoda Manipura, dijaki ŠKG Ljubljana …

Večino aktivnosti izvajajo zaposleni v centru, nekatere pa vodijo zunanji izvajalci: profesorica angleščine, vaditeljica plesa, strokovni delavci Ljudske univerze, zavoda Manipure …. Nekatere aktivnosti pa za naše uporabnike izvaja društvo Sožitje: atletika, plavanje, priprava zdrave hrane, fotografiranje ter literarne in fotografske delavnice.

ŽIVLJENJE IN SODELOVANJE Z OKOLJEM

Uporabniki se udeležujejo mnogih prireditev v lokalni skupnosti in na širšem območju Slovenije. Naš center vabijo k sodelovanju mnoge ustanove in društva. Želijo, da se uporabniki na prireditvah  aktivno vključujejo ali pa so gledalci. To kaže, da cenijo različnost ljudi in jo v polnosti sprejemajo. Spoštujejo njihovo željo po napredku in trud, ki so ga pripravljeni vložiti ter cenijo njihovo preseganje lastnih omejitev.

Z vključevanjem v družbeno dogajanje družbi damo možnost, da spozna različnost ljudi, ovrže predsodke in stereotipe in različnost sprejme kot nekaj običajnega. Tako ozaveščamo družbo, da postaja boljša in preprečujemo socialno izključenost. Vključeni uporabniki spoznavajo nove ljudi izven centra, tkejo prijateljske vezi in širijo socialno mrežo. Veliko jim pomeni, da poznajo ljudi v bližnji okolici in se ob srečanjih z njimi od njih težko poslovijo.

Ponosni smo, kadar uporabniki centra na prireditvah v lokalni skupnosti ali širše sodelujejo kot aktivni udeleženci.

• Naši tekači se udeležujejo rekreativnih prireditev in se enakovredno merijo z ostalimi rekreativci. To predstavlja najvišjo stopnjo vključitve oseb s posebnimi potrebami. Vsako leto organiziramo tudi lastno tekaško prireditev, ki smo jo poimenovali Naš tek. Prispeva k prepoznavnosti CUDV Radovljica in povezovanju z drugimi organizacijami in posamezniki. Tudi tako ozaveščamo družbo in širimo sprejemanje ter razumevanje.
• Nekaj naših uporabnikov je vključenih v Planinsko društvo Radovljica in odhajajo z vodniki in drugimi planinci na planinske izlete.
• Od leta 2010 deluje gledališka skupina Biser, ki se predstavlja tudi na festivalih amaterskih gledaliških skupin. Leta 2017 smo se povezali z igralci gledališča Toneta Čufarja z Jesenic. V sodelovanju je nastala predstava Jasna stvar, v kateri so bili naši uporabniki na odru enakovredni igralcem jeseniškega gledališča.
• V lokalni skupnosti večkrat letno razstavimo slikarska dela in umetniške keramične izdelke talentiranih uporabnikov centra.

Gašper Stojc, vodja gibalnega dela predstave Jasna stvar:

Že na prvih vajah z igralci CUDV Radovljica sem ugotovil, da gre za ljudi s posebnimi prednostmi. Bistveno je, da je vsak pokazal navdušenje in ga prenesel na oder.

Zagovorništvo in samozagovorništvo je oblika pomoči in podpore osebam z motnjo v razvoju za izboljšanje položaja v družbi in v vsakdanjem življenju. Kot gibanje družbo ozaveščamo in seznanjamo o njihovih zmožnostih in potrebah. Spoštujemo Konvencijo o pravicah invalidov, ki poudarja, da sami govorijo v svojem imenu, zato spodbujamo in povečujemo njihovo opolnomočenost.

Pri vsakodnevnem delu opolnomočenje pomeni prenašanje moči na uporabnike, da imajo večji vpliv na svoje življenje in lahko o njem čim bolj samostojno odločajo.

Kaj v ta namen delamo v centru? 

• Učimo posameznike spoznavati sebe, svoje želje in potrebe, pa tudi upoštevati svoje pravice na način, da ne kršijo pravic drugega.
• Opogumljamo, spodbujamo in jih učimo, da znajo sami ali s pomočjo podporne osebe izraziti lasno mnenje, želje, potrebe.
• Dajemo jim možnost izbire in odločanja o svojem življenju v skladu s svojimi sposobnostmi.
• Omogočamo jim, da so informirani na razumljiv, jasen in enostaven način.
• Dopuščamo izkušenjsko učenje, da posamezniki lahko prihajajo do spoznanj tudi na podlagi lastnih napak in zmot.
• Krepimo pozitiven pogled nase in na svet.

Tako v programu bivanja kot v programu dela in varstva se na tedenskih sestankih pogovarjamo z uporabniki. Seznanimo jih o dogajanju v enotah in jih spodbujamo, da izrazijo svoje želje, mnenja in potrebe pri opravljanju dela, vključenosti v aktivnosti ter v odnosih.

Samozagovorniške skupine

Zunanja oz. transparentna oblika opolnomočenja uporabnikov je delovanje samozagovorniških skupin. V centru imamo več  skupin, ki se srečujejo štiri ali petkrat na leto.  Na srečanjih se pogovarjamo o stvareh, ki so pomembne za njihovo življenje.

Predstavniki samozagovorniških skupin – tako otroci, mladostniki in odrasli ter podporne osebe – so povezani v pomembnem organu centra, to je Svet uporabnikov centra. Predsednik sveta ga sklicuje dvakrat ali trikrat na leto.

Predstavnike tako vključujemo in informiramo o delovanju centra ter o spremembah, ki vplivajo na kakovost njihovih življenj. Ob pomoči podpornih oseb predstavniki informacije posredujejo članom samozagovorniških skupin.